Pravijo, da je glasba jezik, ki ga razume in govori vsakdo. Tudi vesoljci. Pomislite zgolj na petnotno sekvenco v Spielbergovih Bližnjih srečanjih tretje vrste, ki je obiskovalce z drugega planeta prepričala, da smo ljudje predobri, da bi nas razsuli. Ista naloga je postavljena pred Beethovna. Njegova Peta simfonija, ki z Voyagerjem 2 pluje v medzvezdnem prostoru, je skupaj z izbranimi glasbenimi deli postavljena pred odgovorno nalogo: morebitnim inteligentnim bitjem tam zgoraj razumljivo in celovito opisati življenje na Zemlji in tisoče in tisoče let človeške kulture. Blagor glasbi, skladateljem in glasbenikom.

Tudi obiskovalci koncertov (vsaj tisti, ki ne igramo nobenega inštrumenta) se včasih počutimo kot vesoljci. Že res, da uživamo v poslušanju glasbe, v zvokih, ki nastajajo pred našimi očmi, a vznemirljivost njihovega ustvarjanja se nam vselej znova izmuzne, kot so se doslej človeškim radarjem in teleskopom vselej izmuznili zeleni možici. A tokrat bo drugače.

Nas, vesoljce koncertnih avditorijev, je opazil Anders Lind. Ne zgolj opazil, tudi razume nas. Zato nam ponuja priložnost, da se pridružimo zabavi. S pomočjo pametnih telefonov in aplikacije, ki je vsaj tako preprosta in pisana kot animacije v zgoraj omenjenem filmu, se bomo lahko povezali z glasbeniki in se sporazumevali z njimi. Končno imamo priložnost, da svojo kulturo soustvarjamo in ne zgolj opazujemo, kot da bi bili z drugega planeta.  

S pomočjo majhne naprave bomo naredili tisti velik skok in pustili tudi svojo stopinjo na novem ozemlju, brez dvoma z istim občutkom sreče in zmagoslavja kot Neil Armstrong.

Neskončno vesolje možnosti nas pričakuje 25. septembra. Zakaj ne bi segli po zvezdah?

 

P.S.: Če še niste pripravljeni na velik skok, morda napravite vsaj majhen korak: obiščite interaktivno razstavo Črte in ustvarjajte glasbo v svojem prostoru in času.