Festival Maribor je eden najboljših poletnih festivalov v Evropi.

Odličen, umetniško raznolik in čisto poseben festival, ki z vsemi svojimi barvitimi odtenki le še poudarja lepoto in značilnosti mesta po katerem nosi ime.

Tako imenovana osrednja slovenska orkestra (radijski in SF), v nasprotju z mariborskim festivalskim stalna, lahko o podobnem zamahu za zdaj le sanjata.

Ta festival bom zmeraj obiskoval z največjim veseljem, saj se ob organizatorjih – majhni skupini nadarjenih oboževalcev glasbe, ki si zaslužijo najvišje priznanje – počutim kot doma.

Maribor ni mesto, ki bi ga povezovali s klasično glasbo najvišje kakovosti – ta naziv pripada mestom, kot so Berlin, Dunaj, London ali New York. A za nekaj dni v septembru postane Maribor po vseh merilih prispodoba odličnosti.

V drugem delu večera so člani Komornega ansambla Festivala Maribor s solistko sopranistko Niko Gorič in pod zanesljivim vodstvom dirigenta Nicolasa Altstaedta izvedli priredbo Simfonije št. 4, Gustava Mahlerja, ki jo je pripravil Erwin Stein. Aranžma tako večplastne simfonične partiture za komorni ansambel je prinesel neizogibne premike v glasbeni sporočilnosti skladbe. Izvajalci so blesteli v delih, kjer je glasbena struktura temeljila na izpostavljanju solističnih linij ali polifonem prepletanju individualiziranih glasov. […] Nikakor ne smemo prezreti prispevka mlade sopranistke Nike Gorič, ki se je izkazala s poglobljeno interpretacijo, svetlimi, a polnimi višinami in ustrezno komorno glasovno odmerjenostjo.

Med presežke je brez dvoma sodil nastop mladega, trinajstletnega pianista Maka Munija Mihevca. Na koncertni oder je zakorakal z neomahljivo ambicioznostjo. S Koncertom za klavir in orkester v a-molu, op. 16, Edvarda Griega je posegel po eni tehnično in interpretacijsko najzahtevnejših koncertantnih skladb 19. stoletja. Svoj part je odigral z izjemno zanesljivostjo, s povsem ustrezno zasnovano dinamično, artikulacijsko in agogično diferenciranostjo, ki se ni menila za tehnične zahtevnosti Griegove partiture.

Koncert Projekt: Ženska je bil naravnost briljanten in je bil zagotovo vrhunec celega festivala. […] Ambient Slovenskega narodnega gledališča je omogočil, da so se video utrinki briljantno zlili z vsem kar se je odvijalo pred nami in da je bil koncert resnično višek dogajanja.

Navdušujoče je, kako se da iz priložnostno sestavljenega, neinstitucionalnega orkestra (za njegovo motivacijo se skrivajo očitno drugi vzgibi od običajnih) v kratkem času ustvariti homogeno, zelo prožno izvajalsko telo prekipevajoče energije, zmožno kakovostnih interpretacij še tako zahtevnih komornih in simfoničnih del.

Na najbolj spektakularnem koncertu spektakularnega tedna glasbenega Festivala Maribor je Giovanni Sollima na laž postavil vse, ki mislijo, da je čelo le za nežnejše duše … Šlo je za glasbo, ki je čelo dvignila v kraljestvo glasbenih bogov. Ti čelisti pa so se povezali tudi z osupljivo natančnostjo in intenzivnostjo godal Orkestra Festivala Maribor in njihovim čudodelnim dirigentom, Markom Letonjo.

Richard Tognetti sodi med najbolj karakterne, prodorne in strastne violiniste, ki jih lahko danes slišite.

Ko gremo mimo prepoznavnih plakatov festivala, mi otroci zakličejo: 'Poglej, mami, to so ti naši!' In naj postanejo tudi vaši.

Festival Maribor se letos še bolj drzno podaja tudi v popkulturne vode in odpira nova polja razumevanja in povezanosti med različnimi glasbenimi in drugimi umetniškimi žanri.

Berlinski orkester – tokrat v komorni zasedbi – se je sicer izkazal v momentih deviško čiste zvočnosti (Schrekerjev Valček), zanosa polne galantnosti (Mendelssohn), impresivna pa je bila tudi široka dinamična paleta, ki je segla v komaj slišne nižine (Sibeliusov Valček).

Richard Tognetti se je kot umetniški vodja razdajal v svoji maniri: nebrzdan temperament, virtuozno znanje, ustvarjalna domišljija, občutek za trenutek, odrski talent, karizma … K temu dodajte še bogastvo orkestralnega zvena – ali bi si lahko želeli še kaj več?

Bil je zvezdni trenutek večno mlade glasbe, v katerem so umetniki svoje izjemne ustvarjalne in izvajalske sposobnosti postavili v službo neminljive in vedno razumljive lepote. In takih dandanes na koncertnih odrih ne doživimo veliko.

[…] enega najbolj odmevnih kulturnih dogodkov v štajerski prestolnici.