Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična lirska pesnitev
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru, op. 21
***
Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, soliste, zbor in orkester, op. 80
V koprodukciji s SNG Maribor.
Predstavljajte si štiriurni avtorski koncertni večer uglednega sodobnega skladatelja, na katerem med drugim slišite praizvedbi dveh novih simfonij, klavirskega koncerta in monumentalnega dela za vse nastopajoče (orkester, zbor, pevske soliste in skladatelja, ki dirigira in igra na klavir). Danes si takšen dogodek komajda lahko zamislimo. Beethoven pa je poskrbel za to, da je bilo moč v tistih kratkih obdobjih, ko so Dunajčani z začetka 19. stoletja obiskovali koncerte in ne opernih predstav, kar je bilo sicer bolj v navadi, slišati reprezentativen večer njegovih skladb. Naloga ni bila lahka, pridobiti je moral radodarne mecene, ki so dogodek financirali, ter najti primerno prizorišče in sposobne glasbenike. In ni se vedno izšlo idealno, tudi na tistem zgodovinskem koncertu 22. decembra 1808 v dunajskem gledališču Theater an der Wien ne. Ob tisti priliki je predstavil mamutski štiriurni program, na katerem so med drugim zvenele praizvedbe njegovih
5. in
6. simfonije,
4. klavirskega koncerta in
Zborovske fantazije, ki naj bi v bleščečem slogu združila vse izvajalce večera. Praktično vse je šlo narobe: dvorana ni bila ogrevana, izvajalci so bili slabo pripravljeni, kronska skladba večera,
Zborovska fantazija, je ostala nedokončana. Beethoven je nastopil kot pianist in je svoj part kar improviziral. Zato ne preseneča, da so bili prvi odzivi na njegove nove skladbe vse prej kot navdušeni.
Zborovska fantazija je bila gotovo tudi najbolj nevsakdanji del sporeda
. Delo je bilo večji del zgodovine zanemarjeno in označeno za »manjšo sestro« znamenite
Devete simfonije, morda tudi zato, ker povezuje na videz nezdružljive glasbene oblike (klavirski koncert, simfonijo in kantato) v fantazijsko delo, v katerem se odraža tok skladateljevih mogočnih misli. Beethovnovi sodobniki so se nekoliko pozneje naučili ceniti
Fantazijo in so jo zaradi njene sporočilnosti označili za »pravo avtobiografijo umetnika«. Ker pa je njeno sorodstvo z
Deveto izjemno tesno tako po vsebini kot tudi glasbeno, ne čudi, da jo je velika sestra sčasoma popolnoma zasenčila. Kljub temu ima
Fantazija svoj lastni čar in z vsemi glasbenimi sredstvi, ki jih je ponujal tisti čas, opeva srečo v ljubezni do umetnosti. To za Beethovna izjemno pomembno sporočilo je pozneje v
Deveti simfoniji stopnjeval v najvišje humanistično sporočilo – absolutno ljubezen do sočloveka.
Z velikim upanjem in optimizmom zremo v dogodek, s katerim bomo odprli Festival Maribor 2020. Z vero v ljubezen do soljudi in s prepričanjem, da gre ljubezen do umetnosti z roko v roki z zmožnostjo iskrenega sočutja, bomo z združenimi močmi številnih izjemnih mariborskih glasbenikov slavili moč glasbe in ljubezni!
*
Vstopnice: 25 € / upokojenci 20 € / študenti, invalidi 12,50 €.
Koncert za abonente Simfoničnega cikla SNG Maribor in izven.
Vstopnice s popustom je možno kupiti le v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in največ uro pred koncertom na prizorišču koncerta.
