»... Že zgodaj sem se moral izolirati, živel sem osamljeno. (...) Saj vendar nisem mogel med ljudi in jim reči: Prosim, govorite glasneje, kričite, ker sem gluh!«

Beethovnovo pismo prijatelju, v katerem ga prosi, naj »opiše njegovo bolezen, da se bo svet lahko pobotal z njim, pa četudi šele po smrti« razkriva pretresljivo tragičnost njegovega življenja. Danes bi izobčeni skladatelj verjetno poslal sms sporočilo. Ker bi se lahko z ljudmi pogovarjal, ne da bi se moral z njimi srečati, bi ta način komuniciranja po vsej verjetnosti vzel za svojega. Toda, bi mu bil tudi všeč?

Leto 2020 nam je z zapiranjem med štiri stene ponudilo pomembno lekcijo: biti človek pomeni biti med ljudmi. Pogovarjati se po telefonu, videti obraze s pomočjo kamer, poslušati glasbo preko slušalk in gledati koncerte na zaslonih – z vsem tem ni prav nič narobe in še kako nam je pomagalo prebroditi karanteno, pa vendar – to ni dovolj!

Vsi smo to začutili. In vsi smo pogrešali življenje. Tisti trenutek transcendence, zaradi katerega je veliki Sergiu Celibidache bežal pred snemanji in sovražil plošče. Tisto iskro, ki jo na odru začuti Marko Letonja, kadar v živo nastopa pred občinstvom. Človeška bitja potrebujemo družbo drugih človeških bitij da se počutimo kot ljudje. Da živimo polno življenje.

Po drugi strani pa sodobna tehnologija vrata v svet umetnosti in glasbe odpira široko kot še nikoli doslej. Demokratizira ju, dela ju dostopna za vsakogar – in to ne zgolj za uživanje, temveč tudi za ustvarjanje. Prav to raziskuje in tematizira Anders Lind s svojim projektom Orkester mobilnih telefonov, ki poslušalce glasbe prelevi v njene ustvarjalce.

Kaj bi na to porekel Beethoven, goreč zagovornik demokracije? Bi se v oblačku izpisal všeček ali OMG? Kakšen bi bil pravi odgovor?

Festival Maribor vam ponuja priložnost, da sodelujete v eksperimentu in postanete bogatejši za izkušnjo, s katero pa boste morda našli svoj odgovor. Pravega bo prinesla prihodnost.

 

*pismo Franzu Gerhardu Wegelerju, 1801